2.5 Zaporni ventil
Čepni ventil je ventil, ki uporablja telo čepa s skoznjo luknjo kot del za odpiranje in zapiranje, telo čepa pa se vrti skupaj s steblom ventila za odpiranje in zapiranje. Čepni ventil ima preprosto strukturo, hitro odpiranje in zapiranje, enostavno upravljanje, majhen upor tekočine, malo delov in majhno težo. Čepni ventili so na voljo v ravnih, tripotnih in štiripotnih izvedbah. Ravni čepni ventil se uporablja za odklop medija, tripotni in štiripotni čepni ventili pa se uporabljajo za spreminjanje smeri medija ali preusmerjanje medija.
Metuljasti ventil je metuljasta plošča, ki se vrti za 90° okoli fiksne osi v telesu ventila, da opravi funkcijo odpiranja in zapiranja. Metuljasti ventili so majhni, lahki in preproste strukture, sestavljeni iz le nekaj delov.
In ga je mogoče hitro odpreti in zapreti z vrtenjem za 90°, kar je enostavno za uporabo. Ko je metuljasti ventil v popolnoma odprtem položaju, je debelina metuljaste plošče edini upor, ko medij teče skozi telo ventila. Zato je padec tlaka, ki ga ustvari ventil, zelo majhen, zato ima dobre lastnosti regulacije pretoka. Metuljasti ventili so razdeljeni na dve vrsti tesnjenja: elastično mehko tesnilo in kovinsko trdo tesnilo. Pri elastičnem tesnilnem ventilu je tesnilni obroč lahko vgrajen v telo ventila ali pritrjen na obod metuljaste plošče. Ima dobro tesnilno zmogljivost in se lahko uporablja za dušenje, vakuumske cevovode za medije in korozivne medije. Ventili s kovinskimi tesnili imajo na splošno daljšo življenjsko dobo kot ventili z elastičnimi tesnili, vendar je težko doseči popolno tesnjenje. Običajno se uporabljajo v primerih, ko se pretok in padec tlaka močno spreminjata in je potrebna dobra dušilna zmogljivost. Kovinska tesnila se lahko prilagodijo višjim obratovalnim temperaturam, medtem ko imajo elastična tesnila pomanjkljivost, da so omejena s temperaturo.
Nepovratni ventil je ventil, ki lahko samodejno prepreči povratni tok tekočine. Disk nepovratnega ventila se pod vplivom tlaka tekočine odpre in tekočina teče od vstopne proti izstopni strani. Ko je tlak na vstopni strani nižji od tlaka na izstopni strani, se disk ventila pod vplivom razlike v tlaku tekočine, lastne gravitacije in drugih dejavnikov samodejno zapre, da prepreči povratni tok tekočine. Glede na strukturno obliko ga lahko razdelimo na dvižni nepovratni ventil in nihajni nepovratni ventil. Dvižni tip ima boljše tesnjenje in večjo odpornost na tekočino kot nihajni tip. Za sesalni vhod sesalne cevi črpalke je treba uporabiti spodnji ventil. Njegova funkcija je, da pred zagonom črpalke napolni dovodno cev črpalke z vodo; po zaustavitvi črpalke pa mora biti dovodna cev in ohišje črpalke napolnjena z vodo, da se pripravi na ponovni zagon. Spodnji ventil je običajno nameščen samo na navpični cevi na vstopu črpalke, medij pa teče od spodaj navzgor.
Odpiralni in zapiralni del membranskega ventila je gumijasta membrana, ki je vstavljena med ohišje ventila in pokrov ventila.
Srednji štrleči del membrane je pritrjen na steblo ventila, telo ventila pa je obloženo z gumo. Ker medij ne vstopa v notranjo votlino pokrova ventila, steblo ventila ne potrebuje tesnilke. Membranski ventil ima preprosto strukturo, dobro tesnjenje, enostavno vzdrževanje in nizko upornost tekočine. Membranski ventili so razdeljeni na prelivne, ravne, pravokotne in direktne.
3. Pogosto uporabljena navodila za izbiro ventilov
3.1 Navodila za izbiro zapornega ventila
V normalnih okoliščinah je treba dati prednost zapornim ventilom. Poleg tega, da so primerni za paro, olje in druge medije, so zaporni ventili primerni tudi za medije, ki vsebujejo zrnate trdne snovi in visoko viskoznost, ter so primerni za ventile v prezračevalnih sistemih in sistemih z nizkim vakuumom. Za medije, ki vsebujejo trdne delce, mora biti ohišje zapornega ventila opremljeno z eno ali dvema odzračevalnima odprtinama. Za nizkotemperaturne medije je treba izbrati posebne nizkotemperaturne zaporne ventile.
3.2 Navodila za izbiro zapornih ventilov
Zaporni ventil je primeren za cevovode z nizkimi zahtevami glede odpornosti na tekočine, kar pomeni, da se izguba tlaka ne upošteva velike, in za cevovode ali naprave z visokotemperaturnimi in visokotlačnimi mediji. Primeren je za parne in druge medije z DN <200 mm; za majhne ventile se lahko uporabljajo zaporne ventile. Ventili, kot so igelni ventili, instrumentni ventili, vzorčevalni ventili, manometri itd.; zaporni ventili imajo nastavitev pretoka ali tlaka, vendar natančnost nastavitve ni potrebna, premer cevovoda pa je relativno majhen, zato je treba uporabiti zaporni ventil ali dušilni ventil; za zelo strupene medije je treba uporabiti zaporni ventil z mehom; vendar se zaporni ventil ne sme uporabljati za medije z visoko viskoznostjo in medije, ki vsebujejo delce, ki so nagnjeni k usedanju, niti se ne sme uporabljati kot odzračevalni ventil in ventil v sistemih z nizkim vakuumom.
3.3 Navodila za izbiro krogličnega ventila
Krogelni ventili so primerni za medije z nizko temperaturo, visokim tlakom in visoko viskoznostjo. Večina krogelnih ventilov se lahko uporablja v medijih s suspendiranimi trdnimi delci, lahko pa se uporablja tudi v praškastih in zrnatih medijih v skladu z zahtevami glede tesnilnega materiala; krogelni ventili s polnim kanalom niso primerni za regulacijo pretoka, so pa primerni za primere, ko je potrebno hitro odpiranje in zapiranje, kar je enostavno izvesti. Zasilni izklop v primeru nesreč; običajno se priporoča v cevovodih s strogim tesnjenjem, obrabo, krčenjem kanalov, hitrim odpiranjem in zapiranjem, izklopom pri visokem tlaku (velika tlačna razlika), nizkim hrupom, pojavom uplinjanja, majhnim obratovalnim navorom in majhno upornostjo tekočine. Uporabite krogelne ventile; krogelni ventili so primerni za lahke konstrukcije, izklope pri nizkem tlaku in korozivne medije; krogelni ventili so tudi najbolj idealni ventili za nizkotemperaturne in kriogene medije. Za cevovodne sisteme in naprave z mediji z nizko temperaturo je treba uporabiti nizkotemperaturne krogelne ventile s pokrovi ventilov; pri uporabi plavajočega krogelnega ventila mora material sedeža nositi obremenitev krogle in delovnega medija. Krogelni ventili velikega premera zahtevajo večjo silo med delovanjem. Krogelni ventili z DN ≥ 200 mm morajo uporabljati polžasti prenos; fiksni krogelni ventili so primerni za večje premere in visokotlačne situacije; poleg tega morajo imeti krogelni ventili, ki se uporabljajo v procesnih cevovodih za zelo strupene materiale in vnetljive medije, ognjevarno in antistatično konstrukcijo.
3.4 Navodila za izbiro dušilne lopute
Dušilni ventil je primeren za primere, ko je temperatura medija nizka in tlak visok. Primeren je za dele, kjer je treba prilagoditi pretok in tlak. Ni primeren za medije z visoko viskoznostjo in trdnimi delci ter ni primeren za uporabo kot izolacijski ventil.
3.5 Navodila za izbiro zapornega ventila
Zaporni ventil je primeren za primere, ki zahtevajo hitro odpiranje in zapiranje. Na splošno ni primeren za paro in medije z višjo temperaturo. Uporablja se za medije z nižjo temperaturo in visoko viskoznostjo, primeren pa je tudi za medije z suspendiranimi delci.
3.6 Navodila za izbiro loputastega ventila
Metuljaste lopute so primerne za situacije z velikimi premeri (kot je DN﹥600 mm) in kratkimi konstrukcijskimi dolžinami, pa tudi za situacije, kjer je potrebno prilagajanje pretoka ter hitro odpiranje in zapiranje. Običajno se uporabljajo za vodo, olje in kompresijske izdelke s temperaturami ≤80 °C in tlaki ≤1,0 MPa, zrak in druge medije; ker je izguba tlaka pri metlustih loputah relativno velika v primerjavi z zasuni in krogličnimi ventili, so metluljaste lopute primerne za cevovodne sisteme z zahtevami glede ohlapne izgube tlaka.
3.7 Navodila za izbiro povratnega ventila
Nepovratni ventili so običajno primerni za čiste medije in niso primerni za medije, ki vsebujejo trdne delce in visoko viskoznost. Pri DN ≤ 40 mm je treba uporabiti dvižni nepovratni ventil (dovoljen je za namestitev samo na vodoravne cevi); pri DN = 50 ~ 400 mm je treba uporabiti nihajni dvižni nepovratni ventil (lahko se namesti tako na vodoravne kot navpične cevi. Če je nameščen na navpičnem cevovodu, mora biti smer pretoka medija od spodaj navzgor); pri DN ≥ 450 mm je treba uporabiti vmesni nepovratni ventil; pri DN = 100 ~ 400 mm se lahko uporabi tudi oblatni nepovratni ventil; nihajni nepovratni ventil. Povratni ventil je lahko izdelan za zelo visok delovni tlak, PN lahko doseže 42 MPa, in se lahko uporablja za kateri koli delovni medij in katero koli delovno temperaturno območje, odvisno od materialov ohišja in tesnil. Medij je voda, para, plin, korozivni medij, olje, zdravila itd. Delovno temperaturno območje medija je med -196~800 ℃.
3.8 Navodila za izbiro membranskega ventila
Membranski ventil je primeren za olje, vodo, kisle medije in medije, ki vsebujejo suspendirane trdne snovi, z delovno temperaturo manj kot 200 °C in tlakom manj kot 1,0 MPa. Ni primeren za organska topila in močne oksidante. Za abrazivne granulirane medije je treba izbrati membranske ventile z jezom. Pri izbiri membranskega ventila z jezom glejte tabelo z njegovimi pretočnimi lastnostmi; za viskozne tekočine, cementne kaše in obarjalne medije je treba uporabiti direktne membranske ventile; razen v posebnih primerih se membranski ventili ne smejo uporabljati v vakuumskih cevovodih in vakuumski opremi.
Čas objave: 8. dec. 2023
